- osvetljevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od osvetljevati: priprave za osvetljevanje / izboljšati osvetljevanje cest / podrobno osvetljevanje problemov / osvetljevanje filma
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osvetljevánje
Look at other dictionaries:
horizónten — tna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku ♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koríto — a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ódrski — a o prid. (ọ) nanašajoč se na oder: a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osvetljeválec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. film., gled. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem: razpisali so mesto osvetljevalca / filmski, gledališki osvetljevalec 2. priprava za osvetljevanje: namestili so močne osvetljevalce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osvetljeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvetljevanje: osvetljevalne luči, naprave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
označeválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj označuje: označevalec izdelkov ◊ filoz. označevalec označujoče; voj. laserski označevalec ciljev priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pištóla — e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rámpa — e ž (ȃ) 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa // ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
robník — a m (í) 1. podolgovat kos materiala, s katerim se zaključi rob česa: zavarovati pločnik z robniki; betonski, kovinski, lesen robnik; krivi, ravni robniki; robnik ob cvetlični gredi; s kamnitim robnikom obrobljen grob // šport. pas, navadno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
