osúmiti

osúmiti
-im dov. (ū ȗ) vzbuditi, izraziti sum o kom: osumiti koga tatvine, vohunstva; osumili so ga, da je sodeloval z uporniki osúmljen -a -o: biti osumljen vohunstva; sam.: ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • osumítev — tve ž (ȋ) glagolnik od osumiti: osumitev sodelavcev ga je vznemirila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ovadúštvo — a s (ȗ) dejavnost ovaduhov: osumiti koga ovaduštva / nagovarjali so ga k ovaduštvu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”