- ostrúžek
- -žka m (ȗ) nav. mn. kar odpade pri struženju: veter je vrtinčil prah in ostružke; lesni, kovinski ostružki / na vse strani so leteli ledeni ostružki / hrenovi ostružki ostržki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
strúžek — žka m (ȗ) nav. mn., redko ostružek, oblanec: kup stružkov pri skobeljniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika