- ostróst
- tudi óstrost tudi ôstrost -i ž (ọ̑; ọ́; ó) lastnost, značilnost ostrega: ostrost britve, noža / ostrost sluha / ostrost njenih besed ga je presenetila / ostrost spora se je stopnjevala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ostrôta — e ž (ó) star. ostrost: ostrota noža / začudil se je ostroti njenega glasu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stŕmost — i ž (ŕ) značilnost strmega: strmost hriba / ekspr. vznemirjala jo je strmost njegovega pogleda ostrost, predirljivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tánkost — tudi tènkost i [druga oblika tǝn] ž (á; ǝ̀) lastnost, značilnost tankega: tankost blaga, vlaken / tankost črte / ekspr. tankost sluha ostrost / knjiž., redko do tankosti je vse premislil zelo natančno … Slovar slovenskega knjižnega jezika