- ostroglàv
- in ostrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ostropăţ — OSTROPẮŢ s.n. v. ostropeţ. Trimis de ana zecheru, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 ostropắţ ( ţuri), s.n. – (Mold.) Fel de mîncare din carne de pasăre sau de vînat cu sos picant cu oţet şi usturoi. – var. (Munt.) ostropel. Comp. din sl. ostro picant,… … Dicționar Român
ostro... — prvi del zloženk nanašajoč se na oster: ostrodlak, ostroglav, ostroumnost, ostroviden … Slovar slovenskega knjižnega jezika