- boróvčev
- -a -o (ọ̄) pridevnik od borovec: borovčev nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gáj — a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ígličevje — tudi iglíčevje a s (ȋ; í) 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jasníti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo; nebo se jasni; brezoseb. jasni se, lep dan bo // knjiž., redko delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev 2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika