Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osrečítev — tve ž (ȋ) glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzradostíti — ím dov., vzradóstil (ȋ í) knjiž. razveseliti, osrečiti: vabilo ga je vzradostilo; vzradostiti koga z novico vzradostíti se razveseliti se: vzradostiti se ob novici / ekspr. srce se mu vzradosti vzradoščèn êna o: vzradoščen klic, obraz; biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzradováti — újem dov. (á ȗ) knjiž. razveseliti, osrečiti: prihod reševalcev jih je vzradoval vzradováti se razveseliti se: vzradovati se srečanja, znanca / ekspr. duša se mu vzraduje vzradován a o: vzradovan obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
