- osónčje
- -a s (ọ̑) astr. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja // prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osónčje
Look at other dictionaries:
nebuláren — rna o prid. (ȃ) astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prámeglà — è in prámègla e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (ȃ ȁ ȃ ȅ; ȃ ǝ̀) astr., po Kant Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prámeglíca — e [mǝg] ž (ȃ í) astr., po Kant Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
