- osónčenost
- -i ž (ọ̑) obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
insolácija — e ž (á) 1. meteor. obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki; osončenost, osončenje: pokrajina je idealna za turizem: podnebje s planinskim zrakom in zadostno insolacijo; neenaka insolacija posameznih geografskih predelov 2. knjiž., redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osónčenje — a s (ọ̑) osončenost: tudi osončenje vpliva na oblikovanje zgradb … Slovar slovenskega knjižnega jezika