Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okrušíti — in okrúšiti im, in okrúšiti im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil 2. odkrušiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oškrábati — am tudi ljem dov., tudi oškrabála (á) nar. oškrbiti: pri pospravljanju je oškrabala ogledalo / videti je bilo, kakor da bi ga miši oškrabale oškrában a o: oškraban umivalnik; oškraban zid pod oknom okrušen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oškŕbati — am tudi ljem dov. (ŕ r̄) oškrbiti: oškrbati posodo; skledica se je pri padcu oškrbala oškŕban a o: oškrban lonček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oškŕbniti — em dov. (ŕ ȓ) oškrbiti: pri čiščenju je oškrbnila več krožnikov; sekira se mu je na grči oškrbnila / krogla je oškrbnila zid okrušila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skŕhati — am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema ∙ ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
