- osemenjevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od osemenjevati: takrat so začeli uvajati osemenjevanje; osemenjevanje krav, svinj / umetno osemenjevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
inseminácija — e ž (á) biol., vet. osemenitev, osemenjevanje: inseminacija krave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osemenjeválec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osemenjeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osemenjeválnica — e ž (ȃ) vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plemeníca — e ž (í) vet. plemenska žival ženskega spola: plemenica se je obrejila; krmiti plemenice; osemenjevanje govejih plemenic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
semenják — a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika