- ošábnost
- -i ž (á) lastnost ošabnega človeka: ne mara je zaradi njene ošabnosti / v svoji ošabnosti tega ni upošteval
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ošábnost
Look at other dictionaries:
grúntarski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztrésati — am nedov. (ẹ) 1. s tresenjem spravljati iz česa: iztresati moko; iztresati orehe iz vreče // s tresenjem delati, da v čem ne bi bilo več določene stvari, vsebine: iztresati vreče; pren., ekspr. iztresal je svojo torbo z novicami 2. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júnkerski — a o prid. (ú) nanašajoč se na junkerje: junkerska ošabnost / junkerska šola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
magnátski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na magnate: magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj; velike magnatske posesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
modalitéta — e ž (ẹ̑) knjiž. način bivanja: ponižnost in ošabnost sta le dve modaliteti; modaliteta, v kateri se nam kaj prikazuje // jur. čas, kraj, način, sredstvo izvršitve: modaliteta kaznivega dejanja; sporazumeti se o modaliteti podpisa in razglasitve… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
modálnost — i ž (ȃ) knjiž. način bivanja: ponižnost in ošabnost sta le dve modalnosti; modalnost, v kateri se nam kaj prikazuje ◊ filoz. stopnja zanesljivosti kake sodbe; lingv. odnos vsebine povedanega do resničnosti v pojmovanju govorečega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogočnjáštvo — a s (ȃ) slabš. lastnost, značilnost mogočnjakov: mogočnjaštvo trškega trgovca / njegovo mogočnjaštvo je znancem že presedalo / lažnivo in denarja žejno mogočnjaštvo mogotci; mogočnjaštvo civilizacije velika samozavest, ošabnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motíti — in mótiti im nedov. (ȋ ọ) 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohólost — i ž (ọ) knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samoglávost — i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
