ortopédski

ortopédski
-a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • ortopedski — ortòpēdskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na ortopede i ortopediju [ortopedska gimnastika; ortopedsko pomagalo] ETIMOLOGIJA vidi ortopedija …   Hrvatski jezični portal

  • ortòpēdskī — ortòpēdsk|ī prid. koji se odnosi na ortopede i ortopediju [∼a gimnastika; ∼o pomagalo] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ortoza — ortóza ž DEFINICIJA med. pomagalo kod oštećenja funkcije lokomotornog sustava; ortopedski aparat ETIMOLOGIJA grč. órthōsis: uspravljanje, vođenje ≃ orto + oza …   Hrvatski jezični portal

  • bandažíst — a m (ȋ) izdelovalec bandaž: ortopedski bandažist …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čévelj — vlja m (ẹ̑) 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čevljár — ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem obutve: čevljar dela, šiva čevlje; šel se je učit za čevljarja; ortopedski čevljar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ortopédičen — čna o prid. (ẹ) ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ortopedíja — e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti 2. pog. ortopedski oddelek v bolnici: predstojnik ortopedije / leži na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pripomóček — čka m (ọ̑) priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vlóžek — žka m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom; zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času (mesečnega)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”