gród — 1 a m (ọ̑) grot: stresti pšenico v grod 2 a m (ọ̑) teh. ogrodje, zlasti pri vozilu: pregledati stanje vozovnega groda i ž (ọ̑) zastar. prsi, oprsje: junakova grod se je pod udarcem stresla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grúdi — i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opŕsen — sna o prid. (ȓ) nanašajoč se na oprsje: vzel je denarnico iz oprsnega žepa / oprsni par nog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóraks — a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje … Slovar slovenskega knjižnega jezika