opríčnik

opríčnik
-a m (ȋ) 1. v carski Rusiji član telesne garde Ivana Groznega: oddelki opričnikov 2. knjiž., slabš. privrženec, sodelavec osovražene oblasti, osebe: okupator in njegovi opričniki; vohuni in vladni opričniki / opričniki mračnjaštva

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • opričnik — òpričnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA pov. sitni plemić, pripadnik zloglasnih vojno policijskih odreda ruskog cara Ivana Groznog; korišteni u obračunu protiv boljara koji su se suprotstavljali samodržavlju ETIMOLOGIJA vidi opričnina …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”