- opredmétenje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od opredmetiti: opredmetenje človekove biti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pánlogízem — zma m (ȃ ȋ) filoz., po Heglu nauk, da je um absolutna stvarnost, svet pa samo opredmetenje uma … Slovar slovenskega knjižnega jezika