opráskati

opráskati
-am dov., tudi opraskála (á) povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske opráskan -a -o: opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • kóža — e ž (ọ) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odrápati — am in ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: veja ga je odrapala; odrapati si kožo / odrapati čevlje odrápan a o: odrapana roka; soba z okajenimi in odrapanimi stenami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ogrêbsti — ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é) 1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla 2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico 3. osuti:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrempljáti — ám dov. (á ȃ) nar. opraskati (s kremplji): mačka ga je okrempljala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podrápati — am in ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: podrapal ga je po obrazu; do krvi si je podrapal koleno // popraskati, podrgniti: pes je podrapal s kremplji podrápan a o 1. deležnik od podrapati: biti podrapan po rokah 2. nar. ponošen, obrabljen,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • popráskati — am dov. (á) 1. krajši čas praskati: popraskati psa po glavi; popraskaj me po hrbtu; pes popraska po vratih; popraskati se po vratu, za ušesi; brezoseb. po vratih je popraskalo / ko je popraskal po zidu, je zagledal pod ometom ostanek slike 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razgrêbsti — grêbem dov., razgrébel razgrêbla (é) 1. z grebenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: kokoši so razgreble gnoj; razgrebla je suho listje in našla kostanj; razgrebsti sneg / z roko je razgrebel krtine 2. z grebenjem narediti, da kaj zavzame …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”