- opotékanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tápanje — tudi tapánje a s (ā; ȃ) glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi … Slovar slovenskega knjižnega jezika