- oplôčiti
- -im tudi oplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) knjiž. obložiti s ploščami: opločiti stene, tla oplôčen tudi oplóčen -a -o: opločeno dvorišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
òpločiti — svrš. 〈prez. òpločīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òpločen〉 dovršiti pločenje, složiti i učvrstiti ploče ili pločice na kakvu površinu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
opločiti — òpločiti svrš. <prez. òpločīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òpločen> DEFINICIJA dovršiti pločenje, složiti i učvrstiti ploče ili pločice na kakvu površinu ETIMOLOGIJA o (b) + v. ploča … Hrvatski jezični portal
opločivati — opločívati (što) nesvrš. <prez. oplòčujēm, pril. sad. oplòčujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. opločiti ETIMOLOGIJA vidi opločiti … Hrvatski jezični portal
opločívati — (što) nesvrš. 〈prez. oplòčujēm, pril. sad. oplòčujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}opločiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
opločje — òplōčje sr DEFINICIJA pom. nepropusni plašt broda, usp. oplata ETIMOLOGIJA vidi opločiti … Hrvatski jezični portal
opločenje — opločénje sr DEFINICIJA gornji zaštitni i ukrasni sloj zida ili pod izveden u pločama ili pločicama (od kamena, keramike itd.) ETIMOLOGIJA vidi opločiti … Hrvatski jezični portal