òplesti — svrš. 〈prez. oplètēm, pril. pr. òplēvši, imp. oplèti, prid. trp. oplèten〉 1. {{001f}}(što) obložiti onim što se plete (likom, konopom, plastičnom žicom) [∼ bocu] 2. {{001f}}(koga) pren. razg. udariti (ob. bičem ili šibom) ⃞ {{001f}}ožeži opleti… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oplesti — òplesti svrš. <prez. oplètēm, pril. pr. òplēvši, imp. oplèti, prid. trp. oplèten> DEFINICIJA 1. (što) obložiti onim što se plete (likom, konopom, plastičnom žicom) [oplesti bocu] 2. (koga) pren. razg. udariti (ob. bičem ili šibom)… … Hrvatski jezični portal
nuruoplėti — intr. pasidaryti nelygiam, ruplėtam: Nuruoplėję beržai – neplyni Šts. Nuruoplėjusio beržo tošė nėkam nedera Šts. Nuruoplėjęs beržas yr akėtas, lygu aguonų pribarstytas Šts. ruoplėti; nuruoplėti … Dictionary of the Lithuanian Language
ruoplėti — ruoplėti, ėja, ėjo intr.; rš darytis nelygiam, ruplėtam … Dictionary of the Lithuanian Language
grêda — e ž (é) 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: vzdolžne in prečne grede stropa 2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina; gred: kokoši so že šle na gredo; kokošnjak z gredami in vališči 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gredíca — e ž (í) manjšalnica od greda, zemlja: opleti, posejati gredico; vrt z gredicami / nemške pesmi je presajal na naše gredice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpléti — plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ) 1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti / izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati 2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léha — e ž (ẹ) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplèt — éta m (ȅ ẹ) kar kaj opleta: zaščitni oplet žice // nekdaj ograja, stena, spletena iz šibja, protja: z opleti in okopi obdane utrdbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orníca — e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
