- onemíti
- -ím dov., tudi onémi; onémil (ȋ í) knjiž. utišati: morda se mi bo kdaj posrečilo, da ga onemim ∙ knjiž., ekspr. to je ljudi vznemirilo in onemilo zelo presenetilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.