- onakáziti
- -im tudi onakazíti -ím dov., onakázil (ā ȃ; ȋ í) zastar. iznakaziti: eksplozija mu je onakazila obraz onakážen -a -o tudi onakažèn -êna -o: onakaženi prsti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.