- omóten
- -tna -o prid. (ọ̄) star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina ◊ bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum omótno prisl.: omotno dišeče rože
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.