- omámljenje
- -a s (ȃ) glagolnik od omamiti: omamljenje z udarcem / operacija brez omamljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
omámljenje
Look at other dictionaries:
omáma — e ž (ȃ) 1. stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: v omami je pozabil na vse težave / prevzela ga je omama plesa / po telesu se mu je razlila omama // kar povzroča to stanje: pijača, ples in druge… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámoomáma — e ž (ȃ ȃ) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
