- omámen
- -mna -o prid. (á ā) ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi // ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonj omámno prisl.: omamno dišati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
omamljív — a o prid. (ȋ í) omamen: omamljiva pijača / omamljive besede // ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice omamljívo prisl.: omamljivo dišati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omotljív — a o prid. (ȋ í) zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamámen — mna o prid. (á ā) knjiž. 1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa 2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten zamámno prisl.: zamamno lepa ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamamljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. 1. ki vzbuja poželenje: zamamljiva ženska 2. omamen: zamamljive besede / zamamljiv vonj močen, prijeten … Slovar slovenskega knjižnega jezika