- okužítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od okužiti: preprečiti okužitev rane; čas od okužitve do izbruha bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okužítev
Look at other dictionaries:
infékcija — e ž (ẹ) vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija // bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúžnost — i ž (ú) med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
