- okúšanje
- -a s (ú) glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okušálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa ♦ anat. okušalne brbončice … Slovar slovenskega knjižnega jezika