- oksíton
- tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s (ȋ) lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
-ton — ton, tonalan, tonalnost, tonički, tonija, tonik DEFINICIJA kao drugi dio riječi označava ono što se odnosi na napetost, naglasak, zvuk [ortotonija; oksiton] ETIMOLOGIJA grč. tónos: napetost, naglasak, glas … Hrvatski jezični portal