- okroglolíčen
- -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima okrogla lica: okrogloličen otrok / okrogloličen obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svetlopólt — a o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je svetle polti: svetlopolto in temnopolto prebivalstvo / bil je okrogloličen in svetlopolt otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika