- okrogloglávec
- -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okroglo... — prvi del zloženk nanašajoč se na okrogel: okrogloglavec, okrogloličnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika