- boléhav
- -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / redko njegov obraz je bolehave sive barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
boléhavec — vca m (ẹ) redko bolehav človek: starčki in bolehavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika