Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bŕr — medm. (ȓ) 1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz 2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostenják — a m (á) zastar. okostnjak: tam so ležali ostanki človeškega kostenjaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostnják — a m (á) zastar. okostnjak: izkopali so celo vrsto kostnjakov / človeški kostnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okóstnik — a m (ọ̑) redko okostnjak: razstavljeni okostniki / sestradani okostniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rébrnik — in rêbrnik a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt ◊ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skelét — a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smŕt — i ž (ȓ) 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / do smrti pretepsti // stanje, ko prenehajo življenjski procesi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
