- okopávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od okopavati: okopavanje koruze
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
drgálka — e [u̯k] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: vnetje drgalk e [tudi u̯k] ž (ȃ) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drgúlja — e ž (ú) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okopálnik — a m (ȃ) agr. priprava z rezili za okopavanje: delati z okopalnikom / traktorski okopalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plétje — a s (ẹ) glagolnik od pleti: okopavanje in pletje / pletje korenja / pletje gredic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premóker — môkra o stil. ó prid. (ọ ó) preveč moker: za okopavanje je bila zemlja še premokra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príličen — čna o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapéhati — am dov. (ẹ̑) knjiž. upehati: okopavanje ga je zapehalo / zapehal se je in oznojil zapéhan a o: zapehan konjenik; ves zapehan se je ustavil … Slovar slovenskega knjižnega jezika