- okoličàn
- in okoličán -ána m (ȁ á; ȃ) prebivalec okolice: okoličani so hiteli v mesto na semenj; meščani in okoličani
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okoličánka — e ž (ȃ) ženska oblika od okoličan: prišle so meščanke in okoličanke; kmetica okoličanka / tržaška okoličanka … Slovar slovenskega knjižnega jezika