- okamníti
- -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil (ȋ í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okamnítev — in okamenítev tve ž (ȋ) glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika