- ohromítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ohromítev
Look at other dictionaries:
ênostránski — a o prid. (ē á) nanašajoč se na eno stran: enostranska obveznost, pogodba; enostransko prijateljstvo / enostranska sirota otrok brez enega od staršev ♦ med. enostranska ohromitev; num. enostranski novec novec, ki ima samo na eni strani vtisnjeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásji — a e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
steklína — e ž (í) nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina; cepiti proti steklini / znaki stekline ♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trigéminus — a m (ẹ̑) žarg., anat. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
