Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vélum — a m (ẹ̑) 1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro: ogrniti se z velumom // ogrinjalo za pokrit kelih, v katerem so posvečene hostije: vzeti velum s ciborija 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báger — gra m (á) star. dragocena temno rdeča svilena tkanina; škrlat: ogrinjalo iz bagra / obleči se v bager gra tudi ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom; grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búrnus — a m (ȗ) 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih ♦ obl. po burnusu posneto oblačilo 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hermelínast — a o prid. (ȋ) ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlamída — e ž (ȋ) pri starih Grkih kratko moško ogrinjalo: oddelek konjenikov v hlamidah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kép — a m (ẹ̑) obl. kratko ogrinjalo, navadno žensko: imela je večerno obleko s krznenim kepom; kepu podoben plašč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôcka — tudi kócka e ž (ȏ; ọ̑) nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga: ogrniti kocko; pokriti se s kocko; topla zimska kocka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogrinjálce — a s (ā) manjšalnica od ogrinjalo: pleteno belo ogrinjalce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogrtáč — a m (á) zastar. ogrinjalo: kožuhovinast ogrtač / v predsobi je odložil dežnik in ogrtač pelerino, plašč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogrtáča — e ž (á) zastar. ogrinjalo: nosila je težko ogrtačo / zavil se je v ogrtačo in zaspal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
