- ognjìč
- -íča m (ȉ í) bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških, Calendula: njivski, vrtni ognjič
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ognjìč
Look at other dictionaries:
méseček — čka m (ẹ̑) 1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice 2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕstanec — nca m (ŕ) 1. prst (roke) med sredincem in mezincem: noht prstanca; prstan na prstancu 2. nar. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: cvetoči prstanci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕten — tna o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrt: vrtna ograja / vrtni pridelek / vrtni škodljivec / vrtni nagelj; vrtne jagode gojene jagode, z debelejšimi sadovi; vrtna uta; vrtna miza; vrtne škarje / vrtna veselica ◊ bot. vrtni mak mak, iz mlečka katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
