- ognje...
- prvi del zloženk nanašajoč se na ogenj: ognjegasen, ognjemet, ognjestalen, ognjevzdržen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika