- ogljík
- -a m (ȋ) kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ogljík
Look at other dictionaries:
dekarbonizírati — am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naogljíčiti — im dov. (í ȋ) metal. dodati jeklu ogljik: pred kaljenjem jeklo naogljičijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogljíkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljik: ogljikove spojine / ogljikov dioksid; ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi; ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orgánski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki 2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razogljíčiti — im dov. (í ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reducírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
