bojevít

bojevít
-a -o prid., bojevítejši (ȋ) vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • bojèvit — (bojòvit) prid. 〈odr. ī〉 ekspr., {{c=1}}v. {{ref}}bojovan{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bojevit — bojèvit (bojòvit) prid. <odr. ī> DEFINICIJA ekspr., v. bojovan ETIMOLOGIJA vidi boj …   Hrvatski jezični portal

  • bojòvit — prid., {{c=1}}v. {{ref}}bojevit{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bȍjōvan — prid. 〈odr. vnī〉 ekspr. koji je željan boja; borben, ubojan, bojevit …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bojovan — bȍjōvan prid. <odr. vnī> DEFINICIJA ekspr. koji je željan boja; borben, ubojan, bojevit, bojovit ETIMOLOGIJA vidi boj …   Hrvatski jezični portal

  • bojažêljen — jna o prid. (é ē) raba peša bojevit: bojaželjen narod; videti je zelo bojaželjen in pogumen / ošinil ga je z bojaželjnim pogledom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bojevítež — a m (ȋ) ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • marciálen — lna o prid. (ȃ) knjiž., redko vojaški, bojevit: imeti marcialni videz / marcialni apel na čast in domovino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • militánten — tna o prid. (ȃ) knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ofenzíven — vna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ofenzivo, napadalen: ofenzivno partizansko bojevanje / ofenzivno in defenzivno orožje / ofenzivna vojna 2. bojevit, borben: domači igralci so bili bolj ofenzivni kot gostje / ofenzivna igra moštva // ki izraža …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”