- ogáben
- -bna -o prid., ogábnejši (á ā) ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna ogábno prisl.: ogabno smrdi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ogáben
Look at other dictionaries:
gáben — bna o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gabljív — a o prid. (ȋ í) redko ogaben, gnusen: gabljive cunje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gáden — dna o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagrávžen — žna o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvráten — tna o prid., odvrátnejši (ā) nav. ekspr. neprijeten, zoprn: odvraten človek; fant mu je bil od prvega dne odvraten / naložili so mu odvratno dolžnost; odvratna vsiljivost; odvratno vedenje; mrzlo, odvratno vreme // ogaben, gnusen: odvratno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrún — a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje a o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
