- odvédba
- -e ž (ẹ̑) glagolnik od odvesti: ob odvedbi zločinca v zapor so se meščani oddahnili / odvedba davkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odgòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od odgnati: težko je čakal na odgon živine v planino; čreda je pripravljena za odgon / sledile so aretacije in odgoni v taborišča // jur., nekdaj prisilna odvedba v domovinsko občino: izdati odločbo o odgonu osebe /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika