Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stréha — e ž (ẹ) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabásati — bášem tudi básam dov., tudi zabasájte; tudi zabasála (á ȃ) pog. 1. zatlačiti: zabasati srajco za hlače 2. zamašiti: zabasati špranje s papirjem / blato je zabasalo odtok / cev se je zabasala 3. zapolniti: sobo so zabasali s pohištvom zabásan a o … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ПОПУСК — периодический или эпизодический выпуск воды из водохранилища для регулирования расхода воды на нижележащем участке водотока или уровня воды в самом водохранилище (Болгарский язык; Български) водоподаване (Чешский язык; Čeština) řízený odtok… … Строительный словарь
bifurkácija — e ž (á) knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija ♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega področja v dve porečji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čebèr — brà tudi čèber bra [čǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vode ∙ ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četverokápnica — e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dotòk — óka m (ȍ ọ) glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvókápen — pna o prid. (ọ̑ ȃ) arhit., v zvezi dvokapna streha streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvókápnica — e ž (ọ̑ ȃ) arhit. streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode: za kmečko hišo je najbolj primerna dvokapnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênokápen — pna o prid. (ē ȃ) arhit., v zvezi enokapna streha streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
