- odtléj
- in odtlèj prisl. (ẹ̑; ȅ) od takrat: odtlej se je izogibal družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
božjástnost — i ž (ā) redko božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost // značilnost božjastnega človeka … Slovar slovenskega knjižnega jezika