- odstópnik
- -a m (ọ̑) jur., navadno v zvezi odstopnik terjatve upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cedènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) jur. upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo, odstopnik (terjatve) … Slovar slovenskega knjižnega jezika