odštévanje

odštévanje
-a s (ẹ́) 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • mínus — a m (ȋ) 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus ∙ žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • enáčba — e ž (ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov: nastaviti, rešiti enačbo; enačba z eno neznanko; leva, desna stran enačbe / algebrajska ali algebrska enačba v kateri so neznanke in znana števila povezana z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mànj — prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo stopnjo, ant. bolj: manj domač, razvit, zelen; glava je manj poškodovana kot roka / nav. ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil malo manj zgovoren; čedalje, vse manj ostaja doma / govori manj razločno; ekspr. zdaj pa pride… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naspróten — tna o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odšteválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na odštevanje: odštevalni postopek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • operácija — e ž (á) 1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osnóven — vna o prid., osnóvnejši (ọ̑) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prištévanje — a s (ẹ) glagolnik od prištevati: prištevanje obresti / prištevanje in odštevanje negativnega števila / prištevanje k tujim kulturam …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • račúnski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • seštévanje — a [sǝš in seš] s (ẹ) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”