Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pogréšati — am nedov. (ẹ) 1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša // navadno s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Boris A. Novak — Saltar a navegación, búsqueda Boris A. Novak (Belgrado, 3 de diciembre de 1953) es un poeta, dramatista, traductor y ensayista esloveno. Biografía Pasó su infancia en Belgrado (Serbia). Estudió Literatura comparada y Filosofía en Ljubljana… … Wikipedia Español
absénca — e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence ◊ med. krajša nezavest … Slovar slovenskega knjižnega jezika
absentízem — zma m (ȋ) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àmorála — e ž (ȁ ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àsimetríja — e ž (ȁ ȋ) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezodzívnost — i ž (ȋ) knjiž. odsotnost, pomanjkanje odziva: tragična brezodzivnost njegove drame pri občinstvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čísto — prisl. (ȋ) 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: čisto gol; čisto konkurenčna oblika gospodarjenja; sod je čisto prazen; vrt je čisto na drugi strani; ostal je čisto brez pomoči; čisto brez potrebe se jezite; zdaj je hiša čisto njegova;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dnévnik — a m (ẹ̑) 1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih: pisati dnevnik; popotni dnevnik; objavil je nekaj odlomkov iz svojega dnevnika // zvezek, knjiga s temi zapiski: njen dnevnik je bil vezan v usnje 2. uradna knjiga, v katero se dnevno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
