- odsójen
- -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odsodíti — in odsóditi im dov. (ȋ ọ) zastar. določiti, razsoditi: odsoditi kazen; tako je odsodil / rojenice so otroku odsodile napovedale usodo odsójen a o: odsojeno mi je bilo, da grem … Slovar slovenskega knjižnega jezika