- odsmúčati
- -am dov. (ȗ) drseč na smučeh se oddaljiti: odsmučati izpred koče; odsmučati v dolino
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
od... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja od določene točke: odbrcniti, odriniti, odvoziti b) oddaljitve, odmika od določenega kraja: odbobneti, odfrfotati, odsmučati se c) odstranitve, ločitve od česa, od celote … Slovar slovenskega knjižnega jezika